Pinned Tweet
Luka Ivanič opozarja na nenehno "izboljševanje" prostorskega načrtovanja... Tatjana Strmljan predstavlja variantni izračun pokojnine... Živa Zaplotnik opisuje zagate s tajnimi podatki pri sojenju ruskima vohunoma... Nika Štandekar predlaga nagrado za prijavitelje korupcije... @VasjaBocko z obžalovanjem ugotavlja, da za podjetnike ustavnega varstva ni... Jan Sibinčič se (retorično) sprašuje, kdo bo plačal za protiustavno božičnico... Margerita Banič ocenjuje potencialne posledice omnibus zakona...
in še veliko drugega v novi dvojni Pravni praksi, št. 42-43/2026, ki pa bo (zaradi tehničnih težav) pri naročnikih dan kasneje kot ponavadi, za kar se bralcem opravičujemo.
"Enakost pred zakonom je temeljna pravica demokratične družbe. Člen 14 Ustave govori o enakosti ne glede na osebne okoliščine. Sodišče sporoča, da pripadnost skupini (delavec ali delodajalec) odloča o tem, ali se protiustavni učinki ohranijo. Ista protiustavna ureditev ima različne posledice glede na to, v katero skupino spadaš. To ni samo formalna neenakost – je pretvorba vrednostne sodbe (kdo je šibkejši) v pravilo, ki razlikuje med ljudmi.
Sodišče je zapisalo, da je retroaktivni del protiustaven, a ga ni razveljavilo. S tem je dalo prednost enkratni materialni koristi zaposlenih pred načelom, da zakoni ne veljajo za nazaj. Predvidljivo poslovno okolje – v katerem podjetnik ve, kakšna bremena ga čakajo – je bilo ocenjeno kot manj pomembno od enkratnega transferja. Podjetništvo je težko in nepredvidljivo. Podjetniki želijo okolje, v katerem so finančne obveznosti vnaprej znane. Okolje, v katerem se bremena pojavijo nenapovedano in za nazaj, to delo še dodatno oteži. Iz takšnega okolja podjetniki bežijo.
Kot solastnik podjetja sem bil nad tem, kar je Ustavno sodišče sporočilo vsem državljanom, pretresen. Ko te kot (so)lastnika podjetja sistemsko obravnavajo kot močnejšo stran, ki jo je treba omejevati, čeprav nikoli nisi kršil zakonov ali bil kadarkoli kakorkoli spoznan za krivega izkoriščanja delavcev, te ne obravnavajo več kot enakopravnega državljana.
Ne glede na to, da delaš dvanajst ur na dan, da na dopustu ne mine dan, da ne bi odprl službenega računalnika, da tudi z vročino ne moreš pustiti dela, da vlagaš lastne prihranke in da živiš bistveno manj razkošno od mnogih zaposlenih, te ta logika postavi med privilegirance, zatiralce in izkoriščevalce.
Ustavno sodišče je odločilo, da smo takšni ljudje drugorazredni državljani, ki jim lahko država naredi karkoli, za kar samo oceni, da je v javnem interesu. Domneva nedolžnosti ne velja več. Ne glede na to, kaj delam, sem po definiciji slab, ker sem na »močnejši« strani.
Enakosti pred zakonom ni. To je novodobni rasizem, pri katerem podlaga za diskriminacijo ni barva kože, temveč Ajpesov poslovni register.
Sporočilo Ustavnega sodišča sem dobil in razumel.
Zato Ustavnemu sodišču sporočam, da do države in družbe, v kateri me najvišje sodišče v imenu »socialne države« označi za drugorazrednega državljana, ne čutim niti malo odgovornosti in solidarnosti več.
V imenu domnevnega varstva socialne države je Ustavno sodišče pri podjetnikih dokončno ubilo socialni čut. Samomorilsko je biti socialno čuteč do družbe, ki ti nenehno sporoča, da nisi vreden toliko kot preostali državljani."
(@VasjaBocko v Pravni praksi, št. 42-43/2026)
Lista s pretencioznim imenom "Ljubljana smo vsi" je torej dobila 2 sedeža od 45, kar je manj kot recimo Pirati.
Vsi? :-)
In kdo so konkretne osebe, ki zagotavljajo "skoraj 100-odstotno podporo in absolutno prizanesljivost" do Svobode in Levice ter s čvrsto roko skoraj vodotesno nadzorujejo narativ v mainstream medijih?
Tile so:
»V osrednjih medijih uživamo skoraj 100-odstotno podporo in absolutno prizanesljivost.«
V enem stavku je povedano vse.
To je eden od glavnih razlogov, zakaj je ta država v stanju, v kakršnem je.
Ni edini, tu so še pravosodje in drugo. Ampak mediji so centralni del problema.
Končno!
ars.rtvslo.si/podkast/jeziko…
FinPeriskop retweeted
🎯Bravo, uredništvo revije Pravna praksa! 👌👌
"Maličenja slovenščine pri nas ne bo!"
pravnapraksa.si/
Zdravorazumsko - a močno manjšinsko - mnenje vrhovnega sodnika Tomaža Pavčnika, v poplavi abotnih odločb slovenskih sodišč, vključno z VSRS, o švicarskih kreditih.
(Iz odklonilnega ločenega mnenja v zadevi II Ips 63/2025 s 15. 4. 2026, sodnapraksa.si/dokument/vsrs… )
Kdor je slišal njen govor na Dnevih slovenskih pravnikov oktobra 2023, ni mogel biti presenečen nad njenim govorom ob dnevu državnosti 2026:
migranti, LGBT, izbrisani, Mirovni inštitut in Amnesty International.
Pri kaznovanju težijo k najmanjši možni kazni. To je posledica dolgoletnega delovanja slovenskih kriminologov in penologov ter 80-odstotno feminiziranega prvostopenjskega sodstva.
n1info.si/poglobljeno/ali-im…
"Z zanimanjem sem pričakal odziv Inštituta za slovenski jezik na pismo bralca, ki ga moti vse pogostejša nesklonljiva raba ženskih priimkov brez jedra (»Horvat se je sestala s Kovač«).
A kdor se je nadejal poglobljenega, objektivnega in odločnega odgovora, ki bi ga pričakovali od doktorjev jezikoslovnih znanosti, je bil razočaran. "
delo.si/mnenja/pisma-bralcev…
Burke na slovenskih sodiščih:
"Čeprav pritožnikom kredit v CHF ni bil marketinško predstavljen kot ugodnejši, sta po naziranju pritožbenega sodišča nizka obrestna mera in višji znesek kredita (ob enakem mesečnem obroku) pri njih ustvarila predstavo o ugodnejšem kreditu."
Pri taki logiki je lahko vsaka komercialna transakcija lahko naknadno sporna za sodiščarice. Tale, recimo, je postala "sporna" 13 let po sklenitvi :-)
Pouk notarja v tem primeru izrecno ne šteje nič, ni upošteven. To je stališče Ustavnega sodišča.
Navedek pa je iz iste sodbe VS RS, o kateri danes govorimo.
Replying to @VasjaBocko @FinPeriskop
Zanima me, kako so zaobšli notarsko odgovornost.
Evidentno stranka ni bila dovolj poučena.
😉
"Izjava potrošnika, da se v celoti zaveda tveganj posojila, izraženega v tuji valuti, sama po sebi ne more vplivati na ponudnikovo obveznost izpolnjene pojasnilne dolžnosti in ne na presojo, da je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena.
Pomeni konkretizacijo stališča, da za uresničitev zahteve po transparentnosti ne zadošča formalna in slovnična razumljivost pogodbenega pogoja, da je možno zvišanje ali znižanje tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, ampak mora biti potrošnik zmožen oceniti potencialno znatne posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti."
Vrhovno sodišče je zatrdilo, da ono bolj ve, ali je potrošnik razumel tveganje posojila v CHF, od njega samega.
sodnapraksa.si/?q=II%20Ips%2…
"Izvedel sem, da sem desni ekstremist!"
Črt Jakhel piše v Pravni praksi 20/2024 o samozaverovani, a v svetu vse bolj nepomembni Evropi.
#Overton




















