Polona Campolunghi Pegan retweeted
Po moje ima gospod ugrabljen profil ali pa AI bot objavlja besedila brez stika z zunanjim svetom po vnaprej sprogramiranem urniku. Cel teden mu je @igor_muzevic dosledno in utemeljeno dokazoval in nastavljal ogledalo, kako se sklicuje na napačne podatke in brez uvida v realnost dela izpeljuje neutemeljene zaključke. A tu je novo jutro in ponovno ista mantra. Zaradi vseh odločevalcev, ki se tako radi sklicujejo nanj, je treba tudi danes razčistiti to meglo.
Če nimate nobenih uporabnih idej, ostane še vedno tista vaša, pisarniška, za popolne Excel tabele: najdite tista dva zdravnika, ki bosta opredelila vsak po 1 milijon pacientov. Na papirju bo tako vašim nerealnim obljubam zadoščeno, mirno boste spali, skupaj z ostalimi politiki, ker boste "poskrbeli" za probleme, ostali pa bomo lahko svoje bolnike strokovno in človeško obravnavali.
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Veliko dobrih razlogov je, da ostane zakonodaja na področju točenja alkohola nespremenjena. Celo več. Veliko dobrih razlogov je, da se dostopnost alkohola prostorsko, časovno in cenovno še bolj omeji.
Nasprotujem predlogu.
Sanja se vam ne o razsežnosti problematike alkohola.
rtvslo.si/zdravje/odbor-za-z…
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Nasprotujem predlogu.
Sanja se vam ne o razsežnosti problematike alkohola.
rtvslo.si/zdravje/odbor-za-z…
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Dušan Keber se zavzema za znižanje glavarinskih obremenitev slovenskih družinskih zdravnikov.
In to precej radikalno. Le da se tega verjetno še sam ne zaveda.
Za zgled nam namreč postavlja Dansko.
Poglejmo torej, kaj nam o obremenitvah danskih družinskih zdravnikov povedo podatki.
Danski družinski zdravnik s polnim delovnim časom je imel v obdobju raziskave med 1.600 in 1.700 opredeljenih bolnikov. Raziskava Univerze v Aarhusu, izvedena aprila 2023, je pokazala, da danski družinski zdravniki v povprečju delajo 45 ur na teden.
To je mogoče tudi zato, ker so danski družinski zdravniki večinoma zasebniki, ki si lahko sami organizirajo delo in podaljšajo svoj delovnik. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer imajo koncesionarji v povprečju višje glavarinske obremenitve kot zdravniki, zaposleni v zdravstvenih domovih. Eden od razlogov je prav možnost, da si kot zasebniki sami organizirajo delo in delajo več kot 40 ur tedensko.
Ob tem imajo danski družinski zdravniki bistveno manj administrativnega dela z bolniškimi staleži. Na Danskem zdravniku ni treba rutinsko odpirati, podaljševati in zaključevati bolniških staležev, kot to počnemo v Sloveniji.
Po konzervativnih ocenah slovenski družinski zdravniki samo za urejanje bolniških staležev porabimo približno 20 % delovnega časa.
Kljub takšni organizaciji dela je kar 48 % danskih družinskih zdravnikov izpolnjevalo kriterije za izgorelost, od tega 14 % za hudo izgorelost.
Raziskava Univerze v Aarhusu (2023):
feap.au.dk/fileadmin/feap/do…
Torej imamo državo, kjer družinski zdravniki delajo povprečno 45 ur na teden, so večinoma zasebniki, imajo bistveno manj administriranja bolniških staležev, pa jih kljub temu skoraj polovica izpolnjuje merila za izgorelost.
Če želimo dansko obremenitev prenesti v Slovenijo, moramo seveda upoštevati tudi te razlike.
Pa izračunajmo.
1.600–1.700 × (40/45) × 0,8 = 1.138–1.209 bolnikov.
Ob prilagoditvi na slovenski 40-urni delovnik in ob upoštevanju dodatne administrativne obremenitve zaradi bolniških staležev dobimo približno 1.150–1.200 opredeljenih bolnikov na družinskega zdravnika s polnim delovnim časom.
In to še preden upoštevamo vse druge razlike med sistemoma.
Gospod Keber, hvala za podporo prizadevanjem za znižanje glavarinskih obremenitev slovenskih družinskih zdravnikov.
Priznam, da je nisem pričakoval.
Vendar se z vašim predlogom žal ne morem strinjati. Če bi glavarinske obremenitve slovenskih družinskih zdravnikov čez noč znižali na približno 1.200 opredeljenih bolnikov, bi namreč v trenutku preveč ljudi ostalo brez osebnega zdravnika.
Smo torej zmenjeni, da danskih številk ne bomo več uporabljali brez upoštevanja razlik med zdravstvenima sistemoma?
Šole bi morale biti prostor brez drog. Zloraba alkohola je v naši družbi pomemben vzrok nasilja, nesreč, bolezni in družinskih tragedij. Sem absolutno proti odpiranju šol alkoholu.
1
4
167
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Predlog Zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva @MinZdravje prinaša nekaj pomembnih rešitev za ohranjanje in postopno izboljševanje dostopnosti do primarnega zdravstvenega varstva. Kako hitro se bo dostopnost dejansko začela izboljševati, pa bo predvsem odvisno od hitrosti izvedbe predvidenih ukrepov.
Vsekakor je treba pozdraviti nadaljevanje financiranja dodatnih ambulant družinske medicine in ohranitev finančnih spodbud za specializante družinske in urgentne medicine.
Bi pa veljalo razmisliti o razširitvi modela dodatnih ambulant tudi na primarno pediatrijo in ginekologijo. Podobno bi bilo smiselno finančne spodbude ponuditi tudi specializantom pediatrije in ginekologije, ki se odločijo za delo na primarni ravni.
Več pozornosti bi morali nameniti tudi kadrovskim težavam v mreži nujne medicinske pomoči. Tu bi potrebovali ambicioznejši pristop, predvsem z uvedbo finančnih in drugih spodbud, ki so se pri privabljanju in zadrževanju zdravstvenih delavcev že izkazale za učinkovite.
Zelo dobrodošel je tudi del zakonskega predloga, ki se nanaša na administrativne razbremenitve.
Predviden je prenos tehničnih opravil na ustrezno usposobljeno osebje, prepoved ponovnega zahtevanja podatkov, ki so že zakonito in dejansko dostopni, ter zahteva, da informacijske rešitve zmanjšujejo podvajanje dela. Zakon predvideva tudi pripravo programa administrativnih razbremenitev z odgovornimi nosilci, roki in merjenjem učinkov.
To so dobre osnove, na katerih bi bilo mogoče zdravnike družinske medicine precej razbremeniti administrativnega dela.
Seveda pa bo odločilna izvedba. Treba bo konkretno določiti, katera opravila se ukinjajo ali poenostavljajo, ustrezno spremeniti pravila ZZZS in zagotoviti, da bodo informacijski sistemi med seboj dejansko komunicirali. Pri vsakem ukrepu bi moralo biti jasno, česa zdravniku ne bo več treba početi in od kdaj.
Zato bi bilo smiselno prvi paket konkretnih administrativnih razbremenitev predstaviti že ob sprejemanju zakona, skupaj s potrebnimi izvedbenimi akti in datumi, ko bodo spremembe začele veljati v praksi.
Predlog zakona si zasluži podporo. Z nekaj dopolnitvami bi bil lahko še boljši. Predvsem pa si želimo, da bi tokrat administrativne razbremenitve čim prej zaživele tudi v ambulantah.
Na koncu namreč ne bo pomembno, koliko ukrepov smo sprejeli, ampak koliko minut in ur dela smo zdravnikom in njihovim timom dejansko prihranili. In koliko več časa bodo zato imeli za bolnike.
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Evo ti ga, spet hujska, kako smo družinski zdravniki premalo obremenjeni!
Širi že stokrat demantirane lažnive trditve, da so slovenski zdravniki leni in manj obremenjeni. Glavarina ne govori nič o obremenitvah, procesih, slabi IT podpori, razbohoteni birokraciji. Že samo urejanje bolniških staležev predstavlja skoraj četrtino našega dela. To je neprimerljivo s katerokoli drugo državo.
Priporočljivo število obravnav na dan po vseh strokovnih smernicah je največ 25. Pri nas jih glede na podatke delamo krepko čez 55 dnevno.
Glede najvišje glavarine za družinske zdravnike - še enkrat, in stotič, če je potrebno: standardov, normativov in pravic pacientov ne smemo preprosto prilagoditi trenutnemu pomanjkanju zdravnikov.
Najprej je treba določiti potrebno mrežo in pogoje za varno strokovno delo nato pa zagotoviti kadre. Če nimamo, spodbujamo za dodatno delo. Prisila je brca v temo, gradnja Potemkinovih vasi ali risanje cesarjevih novih oblačil - je škodljiva prevara.
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Javno zdravstvo.
Ga bomo končno imeli?
Tea Jedlovčnik: Reforma zdravstva ne potrebuje še ene čakalnice siol.net/mnenja/kolumne/tea-…
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Kakšno sprenevedanje D. Kebra! Leta ste vodili boje proti zdravnikom, si izmišljali živalska imena zanje, samo da bi jih lahko prikazali v dovolj nečloveški obliki in upravičevali svoje ideološke pogrome. In to so bili zdravniki v sindikatih kot je @SindikatFides, zaposleni v javnih zavodih.
Opozarjali smo vas, da privatizacijo najbolj pospešujete prav vi, saj onemogočate prilagajanje delovnih pogojev v javnih zavodih, s katerim bi ti postali konkurenčni delodajalci za strokovnjake, ki so zaželeni kjer koli v Evropi in še kje drugje. Hiteli ste z ustvarjanjem okov in zidov v svojih Potemkinovih vaseh – vse to na račun bolnikov, ki so zdaj prisiljeni iskati oskrbo za svoj denar zunaj javnega zdravstva.
Da, vaša zasluga je to. Ne pozabimo ključne seje odbora za zdravstvo aprila 2019, ko so vaši predstavniki namesto reševanja kritičnih razmer v ZD Kranj raje mahali z naslovnicami tednika @SpletnaMladina menda v lasti dobaviteljev medicinske opreme in grmeli proti – privatizaciji!
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Še @UstavnoSodisce je obrazložilo, da je protiustavno toliko delati (zaradi ogrožanja varnosti bolnikov).
Ko sem opozoril na to obrazložitev US, je US reklo, da je to bila samo obrazložitev, ne pa odločitev. Lol.
Varuhi ustavnosti my a**.
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Namesto o "zakonu za bogate" in "razkroju" se moramo pogovarjati o možnostih hitrih ukrepov za odpravo škodljivih populističnih ukrepov prejšnje oblasti, ki so sesuli zadnje podporne stebre že tako krhkega in deficitarnega sistema NMP.
Na silo in s prisilo ne bo šlo nikamor. Ideološko hujskaštvo ne bo prineslo niti enega dodatnega zdravnika ali sestre in ne more oskrbeti niti enega dodatnega bolnika.
Na pobudo sindikata družinskih zdravnikov Praktikum smo že junija med številnimi deležniki uspešno uskladili konkretne predloge rešitev za krizo v sistemu urgentnih centrov in NMP ter jih posredovali tako na @MinZdravje kot menda vsem političnim strankam. Žal je očitno lažje mantrati neuspešne rešitve dalje, kot misliti out-of-the-box.
Urgenca in neprekinjeno zdravstveno varstvo brez rešitev "out of the box" in to v kratkem času ne bosta zdržala. Predolgo se zanašamo na "samoumevnost", ki pa žal ne obstaja.
Med aktualnim razpadanjem urgentnih služb pošiljam predlog za ureditev te problematike, ki je bil v nekoliko predelani zakonski različici zavrnjen s strani skoraj vseh političnih strank. Pred tem je dobil podporo sindikata delavcev v zdravstveni negi, zdravniškega sindikata, pozitiven odziv generalnega sekretarja združenja organizacij pacientov in (kot zanimivost) Erika Breclja.
Leve stranke so ga zavrnile, ker je premalo socialističen (čeprav gre za milejšo različico njihovega lastnega predloga o »supernadurah«).
Desne stranke so ga zavrnile, ker je preveč socialističen. Tam bi raje videli, da se zasebniki pod enakimi pogoji vključujejo v javno zdravstvo na čim več področjih.
Poudariti velja, da ni dovolj poiskati teoretično boljšo rešitev. Poiskati je potrebno tudi politično sprejemljivo rešitev, ki bo delovala v praksi. In to zelo hitro. Se priporočam, da se najde človek ali tim, ki bo to storil. Zaenkrat so težave v iskanju boljših predlogov na področju sprejemljivosti, učinkovitosti, izvedljivosti in pravočasnosti.
Medtem ko iščejo ustreznejšo rešitev, se dogaja marsikaj usodnega za bolnike (ne delam si utvar, da se kdo zaradi tega preveč sekira).
Polona Campolunghi Pegan retweeted
👶 »Veseli smo, da je končno na voljo nova zaščita otrok proti RSV. Ne gre za cepivo, ampak zdravilo,« sporoča Denis Baš, dr. med., pediater v ZD Kamnik in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri SZD. Nekateri otroci so ga že prejeli. 💊 Zdravilo je varno, potreben je le en odmerek, zaščita pa traja celo sezono. Raziskave kažejo, da se z njim zmanjša število hudih okužb spodnjih dihal, torej bronhiolitisov, dihalnih odpovedi in posledično hospitalizacij, za kar 80 %. 🩺 Otroci ga lahko dobijo že v porodnišnici ali na sistematskih pregledih pri pediatrih oziroma sočasno z obveznimi cepljenji. Doslej so lahko dojenčke zaščitile le mame s cepljenjem v nosečnosti, kar sicer ostaja ena od izbir. 💉 Baš poziva, naj se odločijo za eno ali drugo možnost, le da preprečijo najhujše. 👶
Vsako rahljanje omejitev bi bila korak nazaj.
Na temo omejitev prodaje alkohola in tobaka podpiram spodnje poglede NIJZ in Svobode:
“NIJZ: Vsi veljavni ukrepi bi morali ostati”
“V poslanski skupini Svoboda napovedujejo, da bodo vsakemu rahljanju ukrepov, ki dokazano varujejo javno zdravje, odločno nasprotovali. Omejitve pri alkoholu in tobaku niso bile uvedene zaradi nagajanja gospodarstvu, ampak zaradi varovanja zdravja.”
rtvslo.si/zdravje/rahljanje-…
3
12
333
Obstaja tudi opcija, da si na referendumu 3 krat za in 1 krat proti (oz obratno). Ali pa 2 krat za in 2 krat proti. Samo za to je potrebno vprašanja dejansko prebrati in o njih razmisliti.
1
69
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Oh, prosim lepo. Namesto nekritičnega poobjavljanja demagoških izjav imate pri tej temi cel nabor vprašanj za resno raziskovalno novinarstvo @vecer .
Če namignem:
– Kakšna je razlika med nizko dohodkovno neenakostjo, stisnjenimi plačnimi razmerji in razlikami v premoženju? Je visoko plačan strokovnjak že kar premožnež?
– Kaj je poslanstvo zdravstvene blagajne in kolikšen del denarja za zdravstvo se prek davkov in prispevkov od plač ter obdavčitve nabav vrne v javne blagajne? V katere in koliko?
– Kaj polni javne blagajne ter kako na prilive vplivajo zaposlenost, višina plač, produktivnost in potrošnja?
– Koliko visoko plačani strokovnjaki v te blagajne vplačajo?
In ločeno: koliko bi izgubili zaradi kapice ter koliko zaradi njihovega odhoda v tujino?
– Kolikšen je dejanski »prihranek« pri neizplačanih plačah zaradi pomanjkanja kadra, ko upoštevamo še neopravljeno delo, daljše čakalne vrste, bolniške odsotnosti in izgubljene davčne prilive?
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Replying to @zdravniska
Pa še na nek specifičen način imamo v Sloveniji sočasno prekrito mrežo dežurne službe in mrežo NMP - in vse to z istim kadrom. Pa marsikje dodatno še mrliško-pregledno službo, preglede migrantov, pripornikov... Vse sočasno, vse z istim kadrom.
Potem se pa čudimo, kako gneča, kako kadri niso zainteresirani... Odločevalci so si pa verjetno enkrat v preteklosti dajali "petke", kako so briljantno na en mah rešili izzive zahtevnih in kompleksnih sistemov.
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Dušan Keber se je ponovno zavestno zlagal, da imajo zdravniki družinske medicine v Sloveniji daleč najnižji normativ v EU.
To je že prav serijsko laganje.
Polona Campolunghi Pegan retweeted
Replying to @igor_muzevic
Dodatnega kadra ne bo. Se opravičujem vsem strankam, ki vsako svobodo izražanja mnenja smatrajo za osebno žalitev, ampak to z uvažanjem kadra iz tujine in prehajanjem iz drugih področij je samo ena navadna politična parola. Na uvoz zdravstvenih delavcev računajo vse države EU, Slovenija pa po podatkih ni prva izbira. Tudi druga pa tretja ne. In tudi če bi bili pogoji za delo idealni, kadra nikoli ne bo toliko, da bi lahko pokrili vse potrebe. Delovanje sistema bo zato do določene mere vedno odvisno od pripravljenosti obstoječih zaposlenih do nadurnega dela. In namen predlaganih ukrepov ni vzpodbujat preobremenjen kader, ampak motivirat tistega, kjer še je rezerva. Motivacija za dodatno delo pa niso zakonske prisile in visoki davki.
Kdor pozna razmere in je vključen v 24 urno zagotavljanje zdr. oskrbe prebivalstva, razume, da je potrebno nekaj spremeniti zdaj. Ker infarkti , kapi in prometne nesreče ne bodo čakali, da se politika zmeni, kako bomo dobili dovolj ljudi, da se pokrije 24/7. Urgenco rabimo.
Kaj so povedale politične stranke o zakonskem predlogu, da se kadru - od administratork, strežnic, negovalk in medicinskih sester vse do zdravnikov - ki je 100-odstotno zaposlen v javnem zdravstvu, omogoči, da nadurno delo, izključno na področju nujne medicinske pomoči in neprekinjenega zdravstvenega varstva, povsem prostovoljno opravlja prek davčno ugodne statusne oblike (status dopolnilnega zdravstvenega sodelavca)?
Status bi bil omogočen zgolj zaposlenim v javnem zdravstvu, ki so predhodno opravili 100 % svojih rednih delovnih obveznosti, in sicer za delo na deficitarnih področjih javnega zdravstva, ki brez nadurnega dela ne morejo delovati (npr. urgenca).
Vsa sredstva bi izhajala iz že obstoječih sredstev, namenjenih nadurnemu delu. Dodatnih sredstev ne bi bilo.
Gre za področja, ki so nujna za preživetje ljudi in na katerih ljudje zaradi pomanjkanja kadra že trpijo nepopravljive posledice. Zato je nujno najti takojšnje rešitve, s katerimi bi obdržali obstoječi kader v polnem obsegu in ga spodbudili, da vzdrži do trenutka, ko bo zaposlenih več in nadurno delo ne bo več potrebno.
Ideja je bila usklajena s sindikatom medicinskih sester, z njo se strinja tudi združenje organizacij pacientov in - glede na to, kdo so njeni najglasnejši politični nasprotniki - ironično, celo Erik Brecelj.
Izjave:
SD: »Gre za nov poskus uvedbe nizko obdavčenega segmenta dela, namenjenega zgolj izogibanju delovnopravnim omejitvam in davčnim obremenitvam.« 🤦♂️
Levica: Gre za popolno nesistemskost in normativni obvod. Predlog prinaša brutalno prekarizacijo javnega sektorja, torej legalizacijo popoldanskega espejevstva znotraj javnih zavodov, in predstavlja obvod delovnega prava pod krinko prostovoljnosti. Povzročil pa bi tudi finančni zlom javne zdravstvene blagajne. 🤦♂️
Svoboda: Predlog ne rešuje vzrokov krize, ampak zgolj institucionalizira njene simptome. Namesto da bi se lotili resničnega problema premajhnega števila zaposlenih v javnem zdravstvu in socialnem varstvu ter preobremenjenosti kadra, predlog po njihovih besedah spodbuja že tako obremenjene zaposlene, da delajo še več. 🤦♂️
NSi: Tako v socialnem varstvu kot v zdravstvu je potreben dodaten kader, vendar takšen, ki ne bo preobremenjen in bo lahko svoje delo opravljal kakovostno. Rešitev je predvsem v prilivu dodatnega usposobljenega kadra ter ljudi z drugih področij, ki so pripravljeni pridobiti nova znanja in preiti v socialno varstvo ali zdravstvo. 🤦♂️
Pri vseh teh odzivih je skupna težava očitna: odgovarjajo na vprašanje, kako bi moral biti sistem urejen čez nekaj let, ne pa na vprašanje, kako zagotoviti neprekinjeno zdravstveno varstvo danes, ko dodatnega kadra preprosto ni.
Predlog namreč ne trdi, da je nadurno delo dolgoročna rešitev kadrovske krize. Poskuša odgovoriti na bistveno bolj neposreden problem: kako obdržati in dodatno motivirati ljudi, ki danes že zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in neprekinjeno zdravstveno varstvo, dokler sistema ne bo mogoče kadrovsko okrepiti.
👆 Takšni odgovori kažejo na presenetljivo nerazumevanje razmer v neprekinjenem zdravstvenem varstvu. In zaradi tega nas lahko upravičeno skrbi za prihodnost javnega zdravstva.

















